Словенска граматика
Jože Toporišič (автор)
Издателство: | Obzorja |
Език: | словенски език |
Раздел: | Граматики |
Мека корица, среден формат | 740 стр. | 1242 гр.
(неизползвана, здрава и чиста отвътре книга с позахабен външен вид)
*
PREDGOVOR
Pričujoča Slovenska slovnica (rokopis končan julija 1975) je sad mojega dvajsetletnega raziskovanja slovenskega knjižnega jezika in preučevanja ustrezne domače in tuje literature. Predosnutki te slovnice segajo še v čas, ko sem se kot študent ljubljanske slavistike ob marsikaterem jezikoslovnem vprašanju presenečen zaustavil zaradi razlike med tem, kako ga je prikazovalo jezikoslovje, in med mojo polzavestno predstavo jezikovnega uporabnika.
V podrobnejše spoznavanje sodobnega slovenskega knjižnega jezika so me vodile dolžnosti lektorja slovenskega jezika na zagrebški univerzi od 1954—1965; tam sem se hitro zavedel pomena tistega jezikoslovja, ki se preverja z dejansko rabo jezika, obenem pa raste iz jezikovne teorije (tudi stilistične), ki jo tudi samo dalje razvija in ustvarja. Torej praksa in teorija, ali bolje: praksa s stališča teorije in teorija s stališča prakse.
V tem smislu sem se nato po vrsti loteval vseh ravnin jezikovnega ustroja slovenskega knjižnega jezika — od izrazne v slušni in pisni podobi do pomenske vseh nivojev — v veliki odvisnosti od potreb univerzitetnega in drugega predavateljstva. Vseh dvajset let sem namreč imel srečo, da sem ustroj slovenskega knjižnega jezika prikazoval po mojem najidealnejšemu naslovniku, najprej srbohrvaškemu, od jeseni 1963 pa tudi že slovenskemu študentu slovenistike, ves čas tudi evropskemu slavističnemu študentu in profesorju ter najrazličnejšim interesnim zborom kvalificiranih strokovnih poslušalcev, med drugim zlasti v zagrebškem, pozneje tudi v ljubljanskem jezikoslovnem krožku ter na kongresih in znanstvenih sestankih doma in na tujem. Ta zahtevni krog naslovnikov mojih predavanj ter objav ima torej nemalo zaslug za to, da sem slovenskim knjižnojezikovnim pojavom iskal zmeraj globljih korenin, jih zasledoval v vsej razširjenosti, ugotavljal njihovo medsebojno prepletenost, sopogojenost in zgradbeno enotnost, obenem pa s kritičnim in polemičnim pretresom slovenske jezikoslovne misli pri uporabniku slovenskih jezikoslovnih del odkrival, snoval, širil in utrjeval duhovni prostor za nemoten, sproščen, soustvarjalen pogled na sodobni slovenski knjižni jezik.
Veliko pobud za svoje jezikoslovno (in stilistično) delo sem prejemal iz neslovenskega jezikoslovja. Slovensko jezikoslovje je lahko tvorno le kot del vsega drugega jezikoslovja: vsi smo v tem enem. In obzorja v splošnem sodobnem jezikoslovju so v primeri s tradicionalnimi slovenskimi veliko obsežnejša in bolj izdiferencirana, globine so tu večje, tan-kosti še bolj izbrušene, norme strožje. Z vsem tem je združljiva le misel na pristno, objektivno slovensko individualno, ne pa podoba slovenskega jezika, ki raste v utesnjenih razmerah netvornega domoljuba in duhovne preproščine.
Tako je ta Slovenska slovnica postala taka, kakršna je: znanstveno delo, namenjeno vsem, ki se zanimajo za podobo slovenskega jezika. Te-matično je razdeljena na osem poglavij, kakor jih kaže Vsebina na na slednji strani. Različen obseg poglavij zahteva obravnavana tematika sama. Na začetku vsakega poglavja kazalo prikazuje problemski ustroj poglavja in bralca vodi na določena mesta v knjigi; sledi razpravni del, na koncu vsakega poglavja pa je navedena ustrezna strokovna in znanstvena literatura, domača in tuja, od domače ne le tista, iz katere slovnica deloma zajema. Tu zasluži posebno omembo oblikoslovna tonema-tika, predelana po ustreznih sestavkih Jakoba Riglerja za potrebe slovnice.
Zadnjemu poglavju sledijo kazala, tako da je zaželeno mogoče hitro najti tudi brez poznanja strukture knjige ali njenih poglavij.
Na koncu naj se zahvalim: ustanovam, ki so mi, doma in v tujini, omogočale dvajsetletno nepretrgano delo na univerzah, v raziskovalnili delavnicah in predavalnicah; Kulturni skupnosti SRS, ki knjigo subvencionira, Založbi Obzorja, ki jo izdaja, delavcem tiskarne, ki so z zahtevnim stavkom imeli veliko posebnega dela; Janku Modru, ki mi je pomagal brati eno korekturo, Jakobu Riglerju, ki je kritično prebral pasuse o tonemskem naglaševanju, Franu Bezlaju, ki je dovolil ponatisniti skiagrame slovenskih glasov.
Ljubljana, avgusta 1976.
**
PREDGOVOR K DRUGI IZDAJI
Dobrih šest let je minilo, kar sem pisal sprednji predgovor. Knjiga, natisnjena v deset tisoč izvodih, je bila razprodana praktično v petih letih, saj je že dobro leto in pol ni bilo več dobiti (deloma po zaslugi nekaternikov). Sedaj pa jo vesel pošiljam drugič v svet (zaradi ohranjenega stavka v večjem delu nespremenjeno).
Tako je pričujoča izdaja Slovenske slovnice le pregledana, na precej mestih hkrati rahlo prenovljena, zato pa razširjena z dvema poglavjema: Eno, manjše, prinaša kratek oris sporočanja; prikazuje torej uporabo prvin s posameznih ustrojnih ravnin v govorjenju, tj. v besednem sporočanju ali tvorjenju besedila. Drugo, večje, novo poglavje pa nam prikazuje slovensko besedo od prapočetkov do danes; najprej v nastajanju iz praslovanščine in nato v razvoju tega novega jezika (alpsko-panonske slovenščine) na posameznih ravninah jezikovnega ustroja in s tem v narečne praskupine. nato, od sredine 16. stoletja naprej, pa v posebni, knjižni, socialni zvrsti, ki se skozi štiri stoletja svojega razvoja močno razveji in razbohoti v svoji funkcijski zvrstnosti. Na koncu tega dodanega poglavja je prikazana še mnogovrstna problematika sodobnega knjižnega jezika in slovenščine sploh, ne nazadnje kot družbenega in duševno-duhovnega dejstva.
Z novima poglavjema ta slovnica — ob štiristoletnici Bohoričevih Zimskih uric — dobiva svojo končno podobo. Njen avtor bi si želel moči in priložnosti, da bi v nepredaljni prihodnosti zajel vanjo vse tisto, kar nam prinašata najnovejše snovanje jezika in jezikoslovne misli o njem.
Nemški Rovt. maja 1983.
Avtor
VSEBINA
Predgovor 5
Predgovor drugi izdaji 6
Vsebina 7
I. Zvrstnost slovenskega jezika 9
II. Glasoslovje 31
Skupna preglednica sonagramov (priloga), za stranjo 88
III. Besedoslovje 89
IV. Besedotvorje 109Teorija 114, Samostalniška beseda 124, Pridevniška beseda 147. Gla¬gol 158, Prislov 169
V. Oblikoslovje 175
Teorija 192, Samostalniška beseda 208 (Samostalnik 211, Samostal-niški zaimek 239), Pridevniška beseda 252 (Pridevnik 255. Stevnik 265, Pridevniški zaimek 271), Glagol 282, Prislov 543, Predikativ 347, Predlog 348, Vezniška beseda 362, Členek 384, Medmet 386
VI. Skladnja 405
Splošno 418, Upovedovanje 422, Fonetika besedila 437, Stavek 462 (Stavčne fraze 464, Stavčni členi 474), Tipologija stavkov 497, Zveze stavkov 506, Preneseni ali poroeani govor 525, Besedni in stavčni red 532
Kazala 547
Pisava in pravopis 547, Preglednice 547, Grafi 547, Sonagrami 548, Oscilotonograma 548, Skiagrami 548, Krajšave virov 548, Avtorske krajšave 549, Slovnične krajšave in strokovni izrazi z mednarodnimi vzporednicami 550, Stvarno kazalo 553
Dodatek
VII. Sporočanje 589
VIII. Slovenski jezik v času 639
Stvarno kazalo k Sporočanju 729
При покупка на стойност:
Срок за доставка до офис на Еконт или Спиди: Поръчваш днес, получаваш утре!
За редовни клиенти, закупили книгите си с регистрация, се определя персонална отстъпка с код за отстъпка, за пазаруване независимо от стойността на покупката.
За пазаруващите само с "Бърза поръчка", не се предлага код за постоянна отстъпка, поради невъзможността да бъде вписан такъв.
Поръчки направени до 17.00 ч. в делничен ден - за София и страната, обикновено се изпращат в същия ден и се доставят на следващия, или според графика на куриерската фирма. При пристигането на пратката в офиса на Еконт клиентите, направили поръчка с регистрация, получават имейл и SMS, а с "Бърза поръчка" - само SMS.
След преглед на пратката в присъствието на куриера, се заплаща наложен платеж. Към книгите от всяка поръчка се издава фискален бон, а при заявено желание и опростена фактура, както на фирми, така и на физически лица.
Ако книгата или книгите не отговарят на описаното състояние при поръчката, то той се освобождава от заплащане на пратката в двете посоки, след разговор по телефона с подателя.
Ако клиента след преглед прецени, че книгата или книгите не са му необходими, то той следва да ги върне на подателя, като заплати пощенските разходи в двете посоки.
За София - лично предаване
Среща с предварителна уговорка на две места в кв. Орландовци:
1. За пристигащите с трамвай (№ 3, 4 или 18): трамвайна спирка "Католически гробищен парк" (виж на картата) около 7-9 мин от пл. Лъвов мост.
2. За пристигащите с автомобил: кв. Орландовци, ул. Железопътна 18, пред магазин Билла (виж на картата)
Предимствата на този начин за получаване: възможност за внимателно разглеждане на книгите, получаване в същия ден и спестяване на пощенските разходи.
След уточняване на всички подробности и потвърждение от страна на клиента.